Besnica in njena cerkev (v Zg. Besnici) se prvič omenja že leta 1291 v urbarju tedanjega loškega gospostva, torej je stara že najmanj 724 let. Svoje ime je najverjetneje dobila po edinem večjem potoku – Besnici. Potok ob močnih nalivih hitro naraste in prestopi bregove – torej besni.
cerkev sv. Tilna v Zg. Besnici
Se pa Besnica oziroma ena od njenih znamenitosti omenja že tudi v delu Slava Vojvodine Kranjske avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja. To so besniške toplice, ki so nastale ob toplem izviru in jih je Valvasor v takratnem času najverjetneje napačno postavil na bližnjo Poljšico pri Podnartu. Včasih so na zdravljenje v besniške toplice prihajali revmatični bolniki od blizu in daleč. O tem govori ohranjena listina iz gradu šempeter pri Kranju iz leta 1618. Leta 1954 je bilo prav na tem mestu zgrajeno kopališče z dvema manjšima bazenoma, vendar so danes te toplice žal zapuščene in čakajo morda na kakšno novo priložnost.
ostanek žal zapuščenih besniških toplic
Po Besniški dolini so se včasih potikali potepuhi in malopridneži, ki so nadlegovali ljudi v okolici. Nekateri so celo trdili, da se je prav zaradi njih tudi kraja prijelo ime Besnica – torej hud, besen kraj, kjer se skrivajo strahovi. Imenovali so se Rokovnjači oz. Rokovnači in so v Besnici pustili prav poseben pečat. Še danes je ohranjena luknja v skalah ob reki Savi, v kateri so se Rokovnjači skrivali pred žandarji. Danes v Besnici deluje tudi rekreativno društvo Rokovnači, ki na svojstven način želi ohraniti spomin na te nepridiprave, ki so kradli bogatim ter plen delili revnejšim vaščanom.
V ozkih dolinah Besnice je bilo le malo prostora za naselitev. Razen Rakovice in Nemilj so bila vsa omenjena naselja kolonizirana že do začetka 14. stoletja. Obseg vasi se je širil šele z razvojem kajžarstva od 16. do 18. stoletja. Na razgibanem besniškem ozemlju je potekala kolonizacija v skupinah. V večjih ali manjših skupinah so kolonisti krčili gozd in si postavljali domove. Z razvojem kajžarstva od 16. stoletja dalje so nastajala strogo ločeno od gruntarskega jedra nova kajžarska naselja. Kajže so nastajale s krčenjem gozdov in pašnikov. V Sp. Besnici se je do sredine 18. stoletja razvila izredno močna kajžarska naselbina na Trati.
V sredini 18. stoletja so se številni kajžarji ukvarjali z mlinarstvom in tkalstvom. V obeh Besnicah je bilo takrat 19 tkalcev platna. Na vsem besniškem ozemlju je bilo zelo razvito tudi oglarstvo, ki se je do danes še ohranilo v Nemiljah in Sp. Besnici, pa tudi s čebelarstvom so se ljudje včasih precej ukvarjali (predvsem zaradi veliko travnikov in gozdov v Besnici in na bližnji Jelovici).
postavljanje oglarske kope v Nemiljah
