Besniška dolina ima zaradi svoje posebne geografske lege ter podnebja, pa tudi zaradi svoje zgodovine in prebivalcev, kar veliko znamenitosti in posebnosti. Nekaj jih je predstavljenih na tej spletni strani.
Na potoku Nemiljščica v Zg. Besnici se skriva slap Šum, ki s slapiči in skakalci pod seboj in nad seboj po lepoti gotovo ni med zadnjimi, kar nam jih ponuja narava. Slap Šum je visok okoli 16 metrov in je zelo priljubljena izletniška točka. Je največji potoški slap v Sloveniji. Več si lahko ogledate še na povezavi:
http://www.burger.si/Slapovi/Kranj/Nemiljscica/Nemiljscica.htm.
slap Šum pozimi
Na Rovniku in okolici lahko najdete tudi nekaj redkih fosilov in mineralov. Znano je nahajališče fosilov iz obdobja oligocena (starost okoli 35 milijonov let), ki ga je leta 1990 odkril Luka Pisovec. Tu lahko najdete razne školjke, morske ježke, zobe morskih psov,… Sicer pa se na Rovniku in okolici da dobiti tudi minerale, predvsem kremene in kalcite.
Besniško dolino obdajajo predalpska hribovja. Posebnost med njimi je Rovnik (706 m n. viš.), ki je nekakšen kraški osamelec. Ker je zgrajen iz apnenca, je poln vrtač in raznih kotlin, lukenj in jam. Med bolj znanimi je Bidevčeva luknja. Jama je dolga okoli 30 metrov in je zelo zanimiva, saj so v njej kapniki, zavese in ježki. V jami prebiva tudi jamski hrošček, ki je značilen le za to jamo in zato tudi nosi ime po Besnici. Sicer pa je na Rovniku in okolici skritih še več podobnih jam – med bolj znanimi je še Turkovo brezno.
notranjost Bidovčeve jame na Rovniku
Besnica je znana tudi po svoji vrsti jablane – Besniška voščenka. Nekateri ji pravijo tudi Gorenjska voščenka – po tej oznaki jo ločijo od Sevniške voščenke. Zaradi svojega edinstvenega okusa zlatorumenih ter malce rdečkastih plodov in trpežnosti se je Besniška voščenka hitro uveljavila v sadovnjakih širom Gorenjske. V preteklosti so jo precej uporabljali tudi za žganjekuho.
plodovi Besniške voščenke
Nad slapom šumom na Nemiljščici so ohranjeni ostanki nekdanjih “Rimskih toplic”. Toplice so nastale ob toplem izviru, ki ga je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Valvasor ga je v takratnem času zelo verjetno napačno postavil na Poljšico pri Podnartu, ne pa na Nemiljščico v Besnico, ker sta v neposredni bližini. Bazen za toplice je bil zgrajen leta 1954, danes pa so toplice žal zapuščene.
žal zapuščene besniške toplice
V Zg. Besnici stoji farna cerkev sv. Tilna oz. sv. Egidija. Cerkev se prvič omenja že leta 1291. Prostor, kjer stoji cerkev, je ena od najlepših lokacij v besniški dolini nasploh. Od tu je zelo lep razgled po vsej dolini, vse do Kranja in še dlje. Sedanja cerkev je že tretja ali morda četrta na tem mestu. Današnja cerkev je bila posvečena leta 1782.
cerkev sv. Tilna oz. Egidija v Zg. Besnici
V Sp. Besnici stoji podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvič je bila omenjena leta 1456. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu in je bila prav tako že večkrat prenovljena.
cerkev sv. Janeza Krstnika v Sp. Besnici
Poleg dveh cerkva je v Besnici tudi veliko božjih znamenj, ki so jih postavili prebivalci po zaobljubah zaradi bolezni, požarov,… in imajo prav tako svoj poseben kulturni pomen v kraju.
eno od znamenj v Besnici
